Politika zasebnosti

Piškotki

Pravno obvestilo

Sodelujmo skupaj

Križanec & Partnerji

Naslov

Kontakt

Dovršeno znanje na hitro razvijajočih se trgih

Vse storitve

Vsi članki

Vsi strokovnjaki

Odvetniške storitve

Strokovnjaki

Novice

Kariera

O nas

Področja dela

Industrijski sektorji

Delovno pravo

Korporacijsko pravo

Združitve in prevzemi

<h2>Strateška vloga ZLZD</h2>Slovensko gospodarstvo se nahaja na prelomnici, kjer se vprašanje lastniškega nasledstva v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) prepleta z dolgoročno nacionalno ekonomsko stabilnostjo. Več kot polovica vseh lastnih podjetij v Sloveniji je starejših od 56 let, medtem ko skoraj petina že presega 65 let. Posebej kritičen je podatek, da 67 odstotkov podjetij z lastniki v najstarejši kategoriji nima formaliziranega načrta za prenos lastništva. V tem okolju se <a href="https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9218">Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD)</a> pojavlja kot strateški zakonodajni instrument, ki v slovenski pravni red uvaja model t. i. kooperativnega ESOP (Employee Stock Ownership Plan).Zakonodajalec je z ZLZD vzpostavil pravno in davčno podlago za strukturno preobrazbo podjetij v lastništvo zaposlenih, s čimer se naslavlja pomanjkanje osebnega kapitala delavcev za neposreden odkup delnic. Model temelji na ustanovitvi lastniške zadruge delavcev, ki deluje kot namenska holding družba, katere izključni namen je pridobivanje in upravljanje kapitalskih naložb v matični družbi v imenu njenih zaposlenih. Ta pristop omogoča postopen prenos lastništva, financiran iz prihodnjih denarnih tokov samega podjetja in ne iz prihrankov delavcev.<h2>Družbeno-ekonomski razlogi za sprejetje ZLZD</h2>Slovenija se sooča z visoko koncentracijo lastništva, kjer ima 44 odstotkov podjetij le enega lastnika, povprečni delež največjega lastnika pa znaša kar 75 odstotkov. Ker se 76 odstotkov podjetij identificira kot družinska, bi pričakovali družinsko nasledstvo, vendar podatki <a href="https://www.spiritslovenia.si/sporocilo/658">agencije SPIRIT Slovenija</a> razkrivajo, da je le devet odstotkov potomcev pripravljenih prevzeti družinsko podjetje. Podjetniki se zato soočajo z dilemo, ali prodati podjetje neposrednemu konkurentu ali skladu, ali pa poiskati pot, ki bi nadgradila kolektiv, ki je podjetje gradil.ZLZD je odgovor na te potrebe, saj zagotavlja regulirano možnost lastniškega podjetja, ki ohranja podjetja v lokalni lasti in povečuje njihovo odpornost na gospodarska nihanja. Lastništvo zaposlenih prinaša večjo produktivnost, nižjo fluktuacijo in izboljšano povezanost z lokalno skupnostjo, saj dobički in odločanje ostajajo v kraju, kjer podjetje deluje.<h2>Pravna narava lastniške zadruge delavcev</h2>Lastniška zadruga delavcev (LZD) je po ZLZD definirana kot posebna oblika zadruge, ki je ustanovljena izključno za uresničevanje namena pridobivanja, upravljanja in razpolaganja s kapitalsko naložbo v matični družbi. Čeprav se ZLZD opira na splošni <a href="https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO217">Zakon o zadrugah</a>, uvaja specifične omejitve in obveznosti, ki LZD ločijo od klasičnih zadrug. Ena ključnih razlik je ozek namen delovanja. LZD ne more opravljati nobene druge gospodarske dejavnosti razen upravljanja naložbe v enem podjetju ali skupini povezanih družb.Zakon zahteva, da je LZD organizirana kot zadruga brez odgovornosti, kar pomeni, da člani (zaposleni) za obveznosti zadruge ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Da bi preprečili zlorabo modela za selektivne programe nagrajevanja vodstva, ZLZD določa stroge pogoje za ustanovitev in ohranitev statusa LZD:1.       najmanj pet ustanovnih članov,2.       vključenost najmanj 75 odstotkov vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo,3.       obvezni delež največ v višini 300 EUR,4.       vplačilo obveznega deleža izključno v denarju in (v) le en obvezni delež na člana.Nizek vstopni prag zagotavlja, da lastništvo ni pogojeno s premoženjskim stanjem delavca, temveč z njegovo zaposlitvijo v podjetju. Obvezni deleži so neprenosljivi, neodtujljivi in jih ni mogoče obremeniti, kar zagotavlja, da lastništvo ostane trajno vezano na aktivne delavce.<h2>Slovenski ESOP model</h2>Model vključuje tri stranke: prodajalca, matično družbo in LZD, ki si izposodi sredstva (od banke, matične družbe ali prodajalca), da kupi deleže v matični družbi. Ti deleži postanejo last zadruge, dolg pa se odplačuje iz prihodnjih prihodkov matične družbe, ki se v obliki prispevkov ali dividend prenašajo na zadrugo.Ekonomske pravice zaposlenih se zgoraj zadruge spremljajo preko osebnih kapitalskih računov (OKR). Na te račune se pripisuje vrednost sorazmerno z odplačanim dolgom zadruge in rastjo vrednosti matične družbe. Ko podjetje z ustvarjenim dobičkom odplača 1 EUR dolga, ki je bil najet za nakup delnic, se 1 EUR kapitalne vrednosti dodeli na OKR članov. Ta mehanizem zagotavlja, da zaposleni neposredno spremljajo, kako njihova produktivnost vpliva na zmanjšanje dolga in s tem na njihovo osebno premoženje znotraj zadruge.<h2>Upravljanje lastniške zadruge delavcev</h2>Zakon določa obvezne organe LZD, pri čemer je oblika strukture odvisna od velikosti zadruge. LZD, ki ima manj kot 50 članov, vodi predsednik ali upravni odbor, nadzoruje pa preglednik ali nadzorni odbor. LZD, ki ima 50 ali več članov, vodi upravni odbor, nadzoruje pa nadzorni odbor. ZLZD omogoča, da so v upravni odbor zadruge imenovani tudi zunanji strokovnjaki, kar premošča morebitno pomanjkanje specifičnih znanj pri zaposlenih. LZD uveljavlja svoje pravice kot delničar v matični družbi prek svojega upravnega odbora.ZLZD ne posega v ureditve, ki jih določa <a href="https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO282">Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)</a>, temveč jih dopolnjuje. Medtem ko ZSDU omogoča participacijo prek svetov delavcev in delavskih zaupnikov v podjetjih z določenim številom zaposlenih (npr. svet delavcev se oblikuje, če je v družbi več kot 20 delavcev), ZLZD delavcem podeljuje formalno moč lastnika.<h2>Davčne spodbude in ugodnosti</h2>Pri prodaji deleža ali delnic v gospodarski družbi lastniški zadrugi delavcev se za prodajalce (fizične osebe) uvedeta dve ključni davčni ugodnosti:·         Pozitivna davčna osnova od dobička iz kapitala se zniža za 20 odstotkov;·         Ob prodaji se ne ugotavlja primerljiva tržna cena, kar pomeni, da lahko lastnik proda delež podjetja zadrugi po knjigovodski vrednosti (ki je pogosto nižja od tržne), ne da bi ga davčni organ obremenil zaradi prikritega darila ali napačnega vrednotenja.Prav tako so uvedene davčne ugodnosti za matično družbo in lastniško zadrugo delavcev:·         Prispevki, ki jih matična družba nakazuje zadrugi za namen odkupa (prispevki ESOP), se obravnavajo kot davčno priznan odhodek;·         Za te prispevke se ne plačujejo prispevki za socialno varnost (z določenimi omejitvami), kar znižuje bruto-bruto strošek za podjetje;·         Zadruga lahko odšteje 100 % prihodkov, prejetih od matične družbe, od svoje davčne osnove, kar pomeni, da prispevek ESOP za zadrugo ni obdavčljiv dohodek.Najmočnejša davčna spodbuda velja za delavce (člane zadruge) v obliki progresivnega zniževanja davka na izplačila iz zadruge, ki se za namene dohodnine obravnavajo kot dividende, in so podvržena stopnji, ki pada z dolžino članstva:·         Do 5 let velja polna obdavčitev (25 %);·         Po 5 letih se davčna osnova zniža za 20 %;·         Po 10 letih se davčna osnova zniža za 15 %;·         Po 15 letih velja popolna oprostitev (0 % dohodnine).Pripis vrednosti na osebni kapitalski račun v času akumulacije se ne šteje za dohodek in ni podvržen nobenim davkom ali prispevkom, kar omogoča neovirano rast premoženja delavca znotraj zadružnega sistema.<h2>Prenehanje članstva v LZD</h2>ZLZD strogo ločuje status lastnika od statusa delavca v času zaposlitve. Delavec ob odhodu iz podjetja ne more obdržati svojega deleža v zadrugi. Namesto tega se sproži postopek izplačila njegovega osebnega kapitalskega računa.Vrednost izplačila je odvisna od načina izstopa. V primeru upokojitve ali prenehanja delovnega razmerja se izplača valorizirana vrednost obveznega deleža in polna vrednost OKR. V primeru prostovoljnega izstopa med zaposlitvijo pa se izplača le nevalorizirana vrednost obveznega deleža, kar preprečuje špekulativne izstope članov v času visokih vrednotenj.Zakon omogoča, da se izplačila izvedejo postopoma, kar preprečuje, da bi val upokojitev ali prenehanja delovnih razmerij ogrozil finančno stabilnost matične družbe.<h2>Priporočila in pravna pomoč</h2>Čeprav ZLZD prinaša izjemne priložnosti, se v praksi pojavljajo vprašanja glede likvidnosti in vrednotenja. Odkupne obveznosti lahko postanejo breme, če podjetje nima dovolj zadržanih dobičkov za izplačilo odhajajočih članov. Prav tako obstaja tveganje, da bi se upravljanje sčasoma sprevrglo v prevlado poslovodenja nad zaposlenimi, če slednji ne bi bili ustrezno izobraženi o svojih pravicah in dolžnostih v okviru zadrugeOdvetniška pisarna <a href="https://www.krizanecpartners.com/">Križanec &amp; Partnerji</a> iz Ljubljane ima bogate izkušnje na področju korporacijskega prava in prestrukturiranja podjetij. Naši odvetniki nudijo strokovno svetovanje in pravno zastopanje v vseh postopkih, povezanih z ZLZD, vključno s pripravo ustanovnih aktov, strukturiranjem financiranja odkupov ter svetovanjem pri davčni optimizaciji. Za dodatne informacije in pravno svetovanje v zvezi z novim zakonom se lahko obrnete na našega strokovnjaka za gospodarsko pravo, odvetnika <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/dinar-rahmatullin">Dinarja Rahmatullina</a>.

Pregled novega modela ESOP, ki omogoča delavcem postopen odkup podjetja prek namenske zadruge.

Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD): Rešitev za večjo produktivnost zaposlenih?

Intelektualna lastnina

Telekomunikacije in IT

Varstvo podatkov

Mediji

<h2>Zgodovinski razvoj in sprejem ZInfV-1</h2>Republika Slovenija že več let aktivno naslavlja izzive na področju digitalne zaščite. Proces se je začel leta 2016 z oblikovanjem strategije za kibernetsko odpornost, ki je postavila temelje za varovanje ključnih digitalnih omrežij. Leta 2018 je sledil Zakon o informacijski varnosti (ZInfV), ki je implementiral začetno evropsko direktivo na tem področju, pokrivajoč bistvene storitve, javni sektor in izbrane digitalne platforme. Leta 2020 je Nacionalni svet za varnost opozoril na povečano stopnjo kibernetskih tveganj, kar je bilo še posebej izrazito med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ko so bile teme digitalizacije in varnosti v ospredju. Ta ugotovitev je pokazala, da obstoječa ureditev ni več ustrezna, kar je privedlo do prenove leta 2021 (ZInfV-A). Takrat je bil ustanovljen Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) kot samostojna institucija, saj je neodvisnost postala ključna za učinkovit nadzor.Leta 2022 je Evropska unija sprejela novo <a href="https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022L2555">Direktivo NIS2</a>, ki je zahtevala prenos v nacionalne zakonodaje do oktobra 2024. Slovenija je na tej podlagi leta 2023 pripravila osnutek Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki vključuje evropske zahteve in nekatere dodatne določbe. Po večmesečnih usklajevanjih je zakon Državni zbor potrdil maja 2025, objavljen pa je bil 4. junija 2025, z uveljavitvijo 19. junija 2025. Direktiva NIS 2 je osrednji evropski pravni dokument za kibernetsko varnost, ki posodablja obstoječe uredbe, kot sta eIDAS in zakonik o elektronskih komunikacijah, ter razširja obseg na več sektorjev z namenom zagotavljanja enotne visoke varnostne ravni. Med ključnimi zahtevami so upravljanje tveganj, prijava incidentov, varnost oskrbovalnih verig in meddržavno sodelovanje.<h2>Glavne značilnosti in organizacijska ureditev</h2>ZInfV-1 nadgrajuje prejšnjo zakonodajo z bolj celovitim pristopom, ki vključuje varnostne strategije, načrte za odzivanje in usposabljanja. Direktiva NIS 2 nalaga državam članicam, da določijo pristojne institucije, pri čemer je Slovenija izbrala centraliziran model z URSIV kot vodilnim organom, podprtima pa ga skupina SI-CERT in vladna enota SIGOV-CERT za javni sektor. URSIV skrbi za preverjanje skladnosti, izdaja priporočila in izvaja sankcije, vključno s popravnimi ukrepi ali denarnimi kaznimi, ki segajo do 10 milijonov evrov ali 2 % letnega prometa za ključne subjekte oziroma do 7 milijonov evrov ali 1,4 % za pomembne subjekte. Zakon vključuje tudi druge evropske predpise, kot so Akt o kibernetski varnosti in Uredba o evropskem kompetenčnem centru.Medtem ko ZInfV-1 v osnovi sledi Direktivi NIS 2, prinaša nekatere specifičnosti, ki odražajo slovenski kontekst, kot je združevanje več pravil v en dokument za lažjo uporabo, kar pa lahko povzroči zaplete pri usklajevanju z drugimi evropskimi okviri. Direktiva določa splošne nadzorne pristojnosti, medtem ko ZInfV-1 URSIV podeljuje podrobnejše pooblastila, vključno z inšpekcijskimi pregledi in širšimi sankcijami. Zakon omejuje uporabo, saj so finančne ustanove izvzete in podvržene posebnemu Aktu o digitalni odpornosti (DORA). Prav tako posebej obravnava obrambni sektor, kar presega minimalne evropske zahteve.Direktiva NIS 2 poudarja pomen odpornosti oskrbovalnih verig, a pušča metode odprte, medtem ko ZInfV-1 uvaja specifične zahteve, kot so certificiranje IKT-proizvodov in stalno spremljanje dobaviteljev. To zahteva od subjektov natančno evidenco partnerjev in vključevanje varnostnih pogojev v pogodbe, kar je za manjša podjetja zahtevno, a nujno glede na pogoste napade. Prav tako uvaja pojem &quot;zaščitenih podatkov&quot;, ki omogoča URSIV fleksibilnejše ravnanje z občutljivimi informacijami, kar pa lahko povzroči pravne ali operativne izzive zaradi prekrivanja z drugimi predpisi.<h2>Obveznosti zavezancev in poročanje</h2>Zavezanci morajo vzpostaviti ukrepe za preprečevanje tveganj, pripraviti odzivne protokole, zagotoviti varnost v oskrbovalnih verigah in izobraževati osebje. Hujše incidente je treba takoj prijaviti URSIV ali nacionalni skupini CSIRT, pri čemer je obvezna javna objava, če je ogrožena javna varnost. Prav tako zakon spodbuja prostovoljno sporočanje manj resnih dogodkov za izboljšanje informacijske izmenjave. Nadzor izvaja URSIV z možnostjo pregledov in ukrepov, globe pa lahko dosežejo 10 milijonov evrov za ključne subjekte.Zavezanci so določeni v 6. in 7. členu zakona, vključno z bistvenimi subjekti iz sektorjev, kot so energija in zdravstvo, ter pomembnimi iz drugih področij, kot so poštne storitve. Kriteriji vključujejo vsaj 50 zaposlenih in 10 milijonov evrov letnega prometa, pri čemer so nekateri, kot ponudniki komunikacijskih storitev, zavezani ne glede na velikost. Status se ugotovi na podlagi <a href="https://ursiv.si/">samoprijave</a> in evropskih smernic o združenih podjetjih.Zakon zajema približno 1.000 subjektov, kar je znatna razlika v primerjavi s prejšnjim zakonom, ki je vključeval le okoli 100, kar izhaja iz širših kriterijev Direktive NIS 2. Subjekti se morajo prijaviti URSIV v pol leta od uveljavitve, ukrepe za obvladovanje tveganj pa morajo uresničiti v 12 do 18 mesecih, kar pomeni rok do konca leta 2026.ZInfV-1 pomeni pomemben napredek v varovanju Slovenije pred kibernetskimi grožnjami, a uspeh je odvisen od izvedbe. Integracija evropskih pravil prinaša poenostavitve, a tudi izzive, ki zahtevajo previdnost. URSIV bo igral ključno vlogo pri zagotavljanju jasnih navodil in podpori pri prehodu.<h2>Priporočila in pravna pomoč</h2>Podjetja naj preverijo, ali so zavezana po zakonu, in se samoregistrirajo ter sprejmejo ukrepe za obvladovanje tveganj. Priporočamo tudi pregled politik, usposabljanja in dobavne verige. Odvetniška pisarna <a href="https://www.krizanecpartners.com/">Križanec &amp; Partnerji</a> iz Ljubljane ima bogate izkušnje na področju informacijske in kibernetske varnosti. Naši odvetniki nudijo strokovno svetovanje in pravno zastopanje v vseh postopkih, povezanih z ZInfV-1, vključno s samoregistracijo, obvladovanjem tveganj ter uveljavljanjem pravic in obveznosti pred pristojnimi organi. Za dodatne informacije in pravno svetovanje v zvezi z novim zakonom se lahko obrnete na našega strokovnjaka za informacijsko pravo, odvetnika <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/dinar-rahmatullin">Dinarja Rahmatullina</a>.

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1) krepi kibernetsko zaščito zavezancev pred naraščajočimi grožnjami.

Nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1): Ključne novosti in obveznosti zavezancev

Reševanje sporov

<h2>Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</h2>Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomemben pravni mehanizem <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/delovno-pravo">delovnega prava</a>, ki delavcu omogoča, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje prekine pogodbo o zaposlitvi in s tem delovno razmerje, ob čemer ima pravico do odpravnine in odškodnine. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 111. členu natančno določa, kateri primeri hujših kršitev delodajalca omogočajo delavcu podati izredno odpoved.Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delodajalca ima tako pomemben vpliv na delovne razmere. Delavci se vse bolj zavedajo svojih pravic in možnosti, da ukrepajo v primerih, ko so kršene njihove pravice. To povečuje tudi odgovornost delodajalcev pri izpolnjevanju obveznosti do delavcev in spoštovanju delovnopravne zakonodaje.Primeri resnih kršitev delodajalcaV zadnjem času se povečuje število primerov, ko delodajalci zamujajo z izplačili plač. Pogosto se plače izplačujejo v več delih po datumu za izplačilo, v nekaterih primerih pa delavci plač sploh ne prejmejo. <a href="https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3325">Novela ZDR-1D</a> je določila pravico do izredne odpovedi s strani delavca tudi v primeru, ko delodajalec ne izplačuje nadomestila plače, in ne zgolj v primeru, ko delodajalec ne izplačuje plače.Takšna ravnanja delodajalcev predstavljajo resne kršitve obveznosti in upravičujejo delavce, da podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V vseh primerih delovno razmerje preneha nemudoma, brez odpovednega roka, delavec pa je upravičen do odpravnine in odškodnine za izgubljeno plačilo v odpovednem roku.<h2>Postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi</h2>Preden delavec poda izredno odpoved, mora delodajalca pisno obvestiti o kršitvah in zahtevati njihovo odpravo. Prav tako mora o kršitvah obvestiti Inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh ne odpravi kršitev, lahko delavec v roku 30 dni poda izredno odpoved.<h2>Odškodninska odgovornost delodajalca</h2>Če delodajalec po izredni odpovedi delavcu še vedno dolguje plačila, mora delavec dolg izterjati po <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/resevanje-sporov">sodni poti</a>. ZDR-1 v svojem 135. členu določa, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec vloži neposredno izvršbo brez tožbe na delovnem sodišču.Izplačilo dolgov po odpovediTudi če delodajalec po prejemu izredne odpovedi poravna zamujena plačila, vključno z izplačili plač, regresi, neizkoriščenimi dopusti in morebitnimi odškodninskimi zahtevki, to ne vpliva na zakonitost odpovedi. Sodišča so pojasnila, da je pisni opomin namenjen le obveščanju delodajalca o kršitvah, ne pa odpravi razloga za odpoved.<h2>Več informacij in pravno svetovanje</h2>Odvetniška pisarna <a href="https://www.krizanecpartners.com/">Križanec &amp; Partnerji</a> iz Ljubljane nudi strokovno svetovanje in pravno zastopanje delodajalcev in delavcev v vseh delovnopravnih postopkih. Za dodatne informacije se lahko obrnete na naše strokovnjake za delovno pravo, odvetnika <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/dinar-rahmatullin">Dinarja Rahmatullina</a> in odvetnico <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/janja-koncan">Janjo Končan</a>. Na naši spletni strani lahko preberete ključne spremembe, ki jih je prinesla <a href="https://www.krizanecpartners.com/insights/spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih">zadnja novela ZDR-1</a>, vključno s pomembnimi spremembami pri <a href="https://www.krizanecpartners.com/insights/pomembne-spremembe-pri-redni-odpovedi-pogodbe-o-zaposlitvi-iz-krivdnih-razlogov">redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov</a>.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoča takojšnjo prekinitev delovnega razmerja v primeru resnih kršitev obveznosti s strani delodajalca.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hujših kršitev delodajalca

Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) prinaša pomembno novost v slovenski pravni red – pravico do odklopa. Ta <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/delovno-pravo">delovnopravna pravica</a> delavcem omogoča, da izven delovnega časa ne sodelujejo v delovnem procesu in komunikaciji, povezani z delom, kar prispeva k njihovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju ter boljši uskladitvi poklicnega in zasebnega življenja ter večje enakosti med spoloma.Čeprav lahko nekateri delodajalci pravico do odklopa vidijo kot omejitev, ima ta novost dolgoročno pozitivne učinke tudi za podjetja. Spočiti in zadovoljni delavci so bolj produktivni, manj odsotni zaradi bolniških staležev in bolj predani svojemu delu. Ukrepi za uveljavitev pravice do odklopa lahko spodbudijo boljšo organizacijo dela, jasnejše komunikacijske kanale in učinkovitejše upravljanje s časom.Pred delodajalci je tako izziv, kako sprejeti ukrepe, ki bodo na eni strani zagotovili nemoten delovni proces in na drugi strani upoštevali pravico do odklopa. Pravica do odklopa ni upoštevana le v izjemnih okoliščinah, ki morajo biti upravičene in predvidene vnaprej. V primeru <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/resevanje-sporov">spora</a> med delavcem in delodajalcem v zvezi s pravico do odklopa bo dokazno breme na delodajalcu.<h2>Izvajanje pravice do odklopa</h2>Skladno s <a href="https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3325">142.a členom ZDR-1</a>, ki je pričel veljati 16. novembra 2023, mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa. To pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu. Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, določene s kolektivno pogodbo, o katerih mora pisno obvestiti delavce. Ukrepi morajo biti sprejeti najkasneje do 16. novembra 2024.Delodajalec mora na primeren način (interna spletna stran, oglasna deska) opisati pravico do odklopa in vse sprejete ukrepe. Pravica do odklopa mora biti posebej upoštevana med prazniki, vikendi, v času bolezni in med letnim dopustom. Organizacija sestankov mora biti znotraj delovnega časa, z upoštevanjem odmora za malico in s pravočasnim obveščanjem (vsaj 48 ur vnaprej). Pri poslovanju z elektronsko pošto se priporoča uporaba avtomatskih odzivnikov v primeru odsotnosti, pošiljanje e-pošte z zamikom po zaključku delovnega časa, določitev časa uporabe službene e-pošte ter izogibanje pošiljanju sporočil izven delovnega časa.<h2>Pomen pravice do odklopa za delavce</h2>Pravica do odklopa ima številne pozitivne učinke na delavce. Zmanjšuje stres in preprečuje izgorelost, ki sta pogosta posledica stalne povezanosti z delom. Omogoča boljšo kakovost življenja, saj delavci lahko kakovostno preživijo čas s svojimi družinami in se posvetijo hobijem ter osebnim interesom. Pravica do odklopa prav tako prispeva k enakosti spolov, saj pogosto omogoča boljše usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, kar je še posebej pomembno za delavke, ki pogosto nosijo večji del bremena gospodinjskih opravil in skrbi za družino.<h2>Za več informacij in pravno svetovanje</h2>Odvetniška pisarna <a href="https://www.krizanecpartners.com/">Križanec &amp; Partnerji</a> iz Ljubljane ima bogate izkušnje na področju delovnopravne zakonodaje. Naši odvetniki nudijo strokovno svetovanje in pravno zastopanje delodajalcev in delavcev v vseh delovnopravnih postopkih. Za dodatne informacije in pravno svetovanje v zvezi s pravico do odklopa ter drugimi vprašanji s področja delovnopravnih zakonov se lahko obrnete na našega strokovnjaka za delovno pravo, odvetnika <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/dinar-rahmatullin">Dinarja Rahmatullina</a>. O vseh ključnih spremembah, ki jih prinaša novela ZDR-1, si lahko preberete na naši <a href="https://www.krizanecpartners.com/insights/spremembe-zakona-o-delovnih-razmerjih">spletni strani</a>, vključno s pomembnimi spremembami pri <a href="https://www.krizanecpartners.com/insights/pomembne-spremembe-pri-redni-odpovedi-pogodbe-o-zaposlitvi-iz-krivdnih-razlogov">redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov</a>.

Homepage

S sprejemom Novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) je bila v slovenski pravni red vpeljana novost, ki delavcem zagotavlja pravico do odklopa. Gre za pomembno pravico, ki delavcem omogoča omejitev delovnega časa in lažjo uskladitev poklicnega in zasebnega življenja.

Uvedba pravice do odklopa

Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) prinaša pomembne spremembe glede pisnega opozorila pred redno odpovedjo iz krivdnih razlogov. Ključna novost je uvedba obvezne izjave o očitanih kršitvah na zahtevo delavca, preden delodajalec dokončno odloči o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.Sprememba zakona tako ščiti delavce pred neutemeljenimi odpovedmi in jim omogoča, da se izrečejo o očitanih kršitvah. Prav tako naj bi spodbudila boljšo komunikacijo med delodajalci in delavci ter preprečila kršitve v prihodnje. Nekateri delodajalci so nad novostmi nezadovoljni, saj menijo, da bo to otežilo postopek odpovedi. Sindikati in strokovnjaki za <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/delovno-pravo">delovno pravo</a> pa novo zakonodajo pozdravljajo kot korak naprej pri zagotavljanju pravic delavcev.Odvetniška pisarna <a href="https://www.krizanecpartners.com/">Križanec &amp; Partnerji</a> iz Ljubljane ima bogate izkušnje v vseh delovnopravnih zadevah. Naši odvetniki nudijo strokovno svetovanje in pravno zastopanje delodajalcev in delavcev v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vključno s spremenjenim postopkom pisnega opozorila pred redno odpovedjo iz krivdnih razlogov ter uveljavljanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pred <a href="https://www.krizanecpartners.com/cat/resevanje-sporov">sodišči</a>.<h2>Redna odpoved iz krivdnih razlogov in izredna odpoved</h2>Redna odpoved iz krivdnih razlogov je ena izmed oblik prenehanja delovnega razmerja, ki jo delodajalec lahko uporabi, ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Krivdni razlog se nanaša na (relativno) lažje kršitve delavčevih obveznosti, ki pa lahko vodijo do prenehanja delovnega razmerja. Za zakonitost takšne odpovedi je potrebno, da je delavec predhodno že opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.Razlika med redno odpovedjo iz krivdnih razlogov in izredno odpovedjo je v postopku in pogojih za njuno izvedbo. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov je treba delavca najprej pisno opozoriti, medtem ko pri izredni odpovedi takšno opozorilo ni potrebno. Izredna odpoved je predvidena kot skrajni ukrep za najhujše kršitve delovnih obveznosti, ki so taksativno naštete v zakonu, in terjajo takojšnje prenehanje delovnega razmerja, medtem ko redna odpoved iz krivdnih razlogov omogoča določeno stopnjo popravnih ukrepov pred končno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.<h2>Izjava delavca o očitanih kršitvah iz pisnega opozorila delodajalca</h2>Delavec ima po <a href="https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-3325">noveli Zakona o delovnih razmerjih</a> (ZDR-1D) pravico, da se po prejemu pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, izjavi o očitanih kršitvah. Zagovor lahko poteka ustno ali pisno, delodajalec pa mora v osmih dneh po zagovoru podati obrazloženo odločitev o pisnem opozorilu. V odločitev mora vključiti morebitne navedbe delavca in se do njih opredeliti. V postopku zagovora lahko sodeluje sindikat, svet delavcev, delavski zaupnik ali druga pooblaščena oseba.<h2>Skrajšan rok za ponovno kršitev delovnih nalog in obveznosti</h2>Prav tako se skrajšuje rok za kršitev, ki jo delodajalec očita delavcu. Delavec, ki mu je bilo vročeno pisno opozorilo, ima šest mesecev časa, da se izogne ponovni kršitvi svojih obveznosti, sicer mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo iz krivdnih razlogov. V kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti se lahko določi daljši rok, vendar ne daljši od 18 mesecev.<h2>Za več informacij</h2>Za podrobnejše informacije o spremenjenem postopku pisnega opozorila pred odpovedjo in ostalih delovnopravnih vprašanjih se lahko obrnete na našega strokovnjaka za delovno pravo, <a href="https://www.krizanecpartners.com/strokovnjaki/dinar-rahmatullin">odvetnika Dinarja Rahmatullina</a>. Z veseljem vam bomo strokovno odgovorili na vaša vprašanja in vam pomagali uveljaviti vaše pravice. Prav tako vas vabimo, da si na <a href="https://www.krizanecpartners.com/">naši spletni strani</a> preberete ključne spremembe, ki jih je prinesla <a href="https://www.krizanecpartners.com/insights/pomembne-spremembe-pri-redni-odpovedi-pogodbe-o-zaposlitvi-iz-krivdnih-razlogov">zadnja novela ZDR-1</a>.

Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) prinaša pomembne spremembe pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov. Delodajalec mora delavca pisno opozoriti na kršitve, mu omogočiti izjavo o očitanih kršitvah in upoštevati njegove argumente pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Pomembne spremembe pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov

T: 059 097 400

Fax: 059 097 410

info@krizanecpartners.com

Facebook

LinkedIn

Dinar je partner v Odvetniški pisarni Križanec &amp; Partners.Dinar nudi pravno svetovanje tako domačim kot tujim podjetjem, specializiran pa je za združitve in prevzeme, konkurenčno pravo, upravno pravo in regulativo, delovno pravo in davčno pravo.Njegovo strokovno znanje in izkušnje zajemajo različne industrijske sektorje, s poudarkom na nepremičnine in gradbeništvo, zdravstvo in farmacevtsko industrijo, igre na srečo, šport ter telekomunikacije in IT.Dinar je magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.Dinar tekoče govori slovensko, angleško in rusko.

DinarRahmatullin